Mag. Katarino Andlovic, inšpektorico za šport na Inšpektoratu RS za šolstvo in šport smo povprašali o njenem delu in pogledih na mediacijo.

Ga. Andlovic – nam lahko poveste, s kakšnimi zadevami se kot inšpektorica ukvarjate?

Inšpekcijski nadzor na področju športa se izvaja v obliki rednih in izrednih nadzorov v zadevah izpolnjevanja pogojev za opravljanje nalog v športu pri izvajalcih letnega programa športa tako na ravni države kot na nivoju lokalnih skupnosti, zdravstvenega varstva športnikov in namenske porabe javnih sredstev. Poleg tega v pristojnost inšpekcije v športu spadajo tudi javne športne prireditve, na katerih nadziramo zagotavljanje varnosti skladno z Zakonom o športu, Uredbo o splošnih ukrepih v športnih objektih na športnih prireditvah in Zakonom o omejevanju porabe alkohola.

Katera znanja vam pridejo prav pri delu z ljudmi in kako uspešni ste pri reševanju zadev na inšpektoratu?

Čeprav je pravna podlaga za izvajanje inšpekcije na področju športa v Sloveniji nastala že pred več kot desetimi leti (Zakon o športu, 1998), vsi zavezanci za nadzor z obstojem tega instituta še niso seznanjeni, zato so ob prvem srečanju navadno prisotna presenečenje, strah, nezaupanje,… paleta negativnih čustev, ki pri delu z ljudmi predstavljajo komunikacijsko  oviro. Z uporabo komunikacijskih veščin skušam s stranko vzpostaviti odnos, ki nama omogoči učinkovito izvedbo nadzora in s tem poveča možnost za uspešno reševanje posamezne zadeve.

So med zadevami, ki jih obravnavate pogosto tudi spori? S kakšnimi spori se srečujete na področju športa in kakšne so specifike teh sporov?

Kot inšpektorica za šport se pri svojem delu s spori med ljudmi srečujem predvsem v primerih izrednih nadzorov, ki predstavljajo cca. 10% mojih primerov. Gre za spore, povezane s pravicami članov društev oziroma zvez, pri katerih se domneva kršitev temeljnih človekovih pravic športnikov. Pristojnost inšpekcije v športu je na tem področju zelo omejena. Pogosto ugotovim, da pobudnik tudi ni izrabil vseh možnosti, ki jih ima v skladu s temeljnim aktom društva oz. zveze, ki naj bi kršila njegove pravice, saj se ne malokrat zgodi, da je domnevni kršitelj šele preko inšpektorja seznanjen z domnevnimi težavami njihovega člana.

Bi bila lahko mediacija koristno orodje za njihovo reševanje oz. v katerih primerih po vašem mnenju ni najbolj primerna? Kako bi lahko pospešili uporabo mediacije na področju športa?

Izjemna priložnost stranko informirati o koristnosti mediacije se ponuja predvsem takrat, ko pobudo sprejmem preko telefonskega razgovora in vzpostavim s pobudnikom osebni stik. Preko razgovora bi lahko prepoznala situacijo, ki je primerna za mediacijo (npr. kršene pravice članov društva,  uporabljena že vsa sredstva, ki jih dopuščajo akti društva in preostane samo še sodna pot, inšpektor za šport pa za omenjeno zadevo ni pristojen), pobudnika seznanila z mediacijo in njeno koristnostjo ter jo celo napotila na ustrezno institucijo, ki se z mediacijo ukvarja. Naslednja možnost je spletna stran Inšpektorata RS za šolstvo in šport, na kateri bi bilo možno objaviti primere, za katere inšpektorat priporoča mediacijo, njeno predstavitev in povezave na ustrezne institucije, kjer lahko zainteresirani pridobijo nadaljnje informacije. Na podoben način bi mediacijo lahko »oglaševal« tudi Olimpijski komite Slovenije-Združenja športnih zvez, s čimer bi prav gotovo pospešili uporabo mediacije na področju športa.

Ste udeleženka usposabljanja, ki ga izvajamo za inšpektorat. Kako ocenjujete koristnost mediacijskih znanj za vaše delo in osebno življenje?

Na usposabljanju sem pridobila veliko znanja, ki ga s pridom uporabljam tako pri svojem delu kot v osebnem življenju. Usposabljanja smo se udeležili skoraj vsi zaposleni na Inšpektoratu za šolstvo in šport in s tem nam je bila dana čudovita priložnost, da se bolje spoznamo, saj smo kolektiv, ki se je v zadnjih dveh letih številčno okrepil in za medsebojno komunikacijo in spoznavanje doslej nismo imeli veliko priložnosti. Navdušenje nad izvedenim usposabljanjem je veliko, opažam pa tudi, da so se pozitivni učinki pridobljenih mediacijskih znanj že pokazali tako pri uspešnosti na področju dela kot v pristnejših medosebnih odnosih v kolektivu.

Vir: intervju, marec 2010